Bliža se 25. maj, ko bo mestni svet dokončno odločil o poimenovanju nove mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu. Od kod ideja za vrnitev imena Titova cesta v Ljubljano?

To ni prva pobuda. Povedal vam bom nekaj, kar mogoče ne bo nihče verjel. Če mene na dan ne ustavi 50 ljudi na cesti in mi čestita zaradi tega, potem naj me vrag vzame. Ljubljančani niso ljudje brez spomina, pa če se še tako trudijo izbrisati to zgodovino in jo obrniti na glavo. Ljubljančani spričo tega, da se kar naprej poskuša diskvalificirati partizansko narodnoosvobodilno vojno z raznimi jamami, namesto, da bi stvari, ki so del vojne, že davno uredili tako, kot se spodobi, predlagajo poimenovanje ceste po Titu. To je reakcija ljudi. Kot predsednik komisije sem dobival ogromno pozivov, da naj vendarle preimenujemo Dunajsko in Slovensko cesto nazaj v Titovo cesto. Ta agresivnost desnice pri obračanju zgodovine na glavo je začela ljudem tako presedati, da smo mi kot mestni svet morali nekaj narediti glede tega.

Ali je torej zgolj slučajno po odkritju množičnega povojnega grobišča v Barbara rovu prišla na dan še ideja o poimenovanju ceste po Titu?

To ni bilo slučajno. Dobil sem povabilo za pogovor v oddaji Trenja na POP TV in med vprašanji je bilo tudi to, kaj je s Titovo cesto v Ljubljani. Voditelj Uroš Slak mi je dal vsa vprašanja vnaprej. Napisal sem vsa vprašanja in odšel k županu, ker sem želel, da se o njih pogovoriva. Potem sva se odločila za ta predlog. Povedal sem mu, kakšen naval imam glede imenovanja, in je rekel, potem pa kar najdi novo ulico in predlagaj. In sva se dogovorila za ta predlog. To ni bilo nič naključnega, to je bila normalna reakcija, ki je zahtevala reakcijo na zahtevo po izbrisu teh obeležij v enajstih mestih. Ljubljančani in tudi Slovenci podpirajo poimenovanje ceste po Titu, kar 65 odstotkov.

Zdaj se vrstijo očitki, da razdvajate?

Kdo pa razdvaja? Kdo je pa zahteval izbris tistih ulic? Kakšno razdvajanje pa je to, če sta dve tretjini Slovencev in tudi Ljubljančanov za poimenovanje ceste po Titu in samo ena tretjina proti? Boli jih predvsem javni poraz njihove temeljne politične paradigme. Ljudje ne dajo na to nič več, razen tistega dela volilnega telesa, ki je popolnoma zvest SDS. Tri javnomnenjske raziskave so pokazale rezultat od 60 do 65 odstotkov podpore poimenovanju. Kakšno razdvajanje pa je to?

Ali je odprta še kakršnakoli možnost glede imena oz. ceste, ki bo poimenovana po Titu?

Nobene možnosti ni. Imeli bomo korespondenčno sejo komisije, ker ni mogoče v tako kratkem času od prejema dopolnil svetniških skupin zagotoviti sklepčnosti. Kot predsednik komisije sem članom poslal v glasovanje vložena dopolnila in od vseh razen enega sem dobil odgovor, da dopolnila niso sprejemljiva iz strokovnih razlogov in tako naprej.

Je možno, da se bo nova ljubljanska vpadnica imenovala s polnim imenom, Cesta Josipa Broza Tita, kot je predlagala vladna komisija za standardizacijo zemljepisnih imen?

Ne. Komisija se je odločila, da ostane pri krajšem imenu, ker to ni nobena kršitev njihovih norm. To je bil le njihov predlog, sicer pa je dala komisija soglasje.

Kako boste na ponedeljkovi seji mestnega sveta pojasnili vztrajanje pri imenu Titova cesta glede na to, da je bilo kar nekaj nasprotovanj? Mlada Slovenija se pri tem sklicuje tudi na resolucijo EU o totalitarnih režimov?

Jugoslavija je bila leta 1948 z resolucijo Informbiroja izključena iz komunističnega lagerja totalitarnih režimov. Jugoslavije to ne zadene. Leta 1953, kot pravi Potrč, to ni bila več komunistična država, je bil sicer enostrankarski avtoritarni sistem, ni bila pa to diktatura. Diktatura je traja dve, tri leta po vojni. Leta 1956 je Tito v skladu s politiko zahodnih držav, s katerimi je bil koalicijski partner v NOB v času vojne proti fašizmu, javno obsodil vdor sovjetskih čet in zadušitev upora v Budimpešti. Enako je leta 1968 obsodil vdor sovjetskih čet na Češkoslovaško, obsodil pa je tudi zadušitev prvega upora v Gdansku, ki ga je vodil Lech Walesa. Lahko naredijo resolucijo, vendar z Jugoslavijo to nima prav nobene zveze.

Kaj pa povezanost Tita s povojnimi poboji in množičnimi grobišči v Sloveniji?

Čakajte malo. Množična grobišča so bila pa stvar vojne. Pri celi zgodbi je narobe to, da se pristopa k temu z mirnodobskimi kriteriji in da se postavlja zgodovinske datume, npr. 9. maj. Vojna je na našem ozemlju trajala toliko časa, dokler ni bil "uničen" zadnji kvizlinški vojak. Za vsak grob je odgovoren tisti, ki je s svojo soldatesko prišel v Slovenijo, jo zasedel, začel streljati talce, požigati vasi, pobijati civiliste. Čisto za vsak grob! To je bila pa nemška soldateska, italijanska in tisti, ki so jim pomagali. Na tej točki sva se popolnoma skregala z Jožetom Pučnikom, ker sem jaz to trdil, on pa je rekel, da ne, in je iskal krivca.

Na račun Liste Zorana Jankovića v mestnem svetu padajo očitki, da samo kimate, da na sejah ne razpravljate in podobno.

Mi razpravljamo v svetniškem klubu.

Menite, da ostalih svetnikov vaša mnenja ne zanimajo?

Večina razprav v mestnem svetu je ideoloških. Enoznačen ideološki jezik, s katerim nimaš kaj razpravljati. Na primer z Miho Jazbinškom ni možna razprava. Problem je, da nobeden od nas ne čuti potrebe, da bi na seji razpravljal. Na seji svetniškega kluba se popolnoma vse dogovorimo, med drugim tudi to, kdo bo glasoval zoper kaj, ker z rešitvijo ni zadovoljen. Tako sem že jaz glasoval proti, zadnjič je proti glasoval Miro Gorenšek, nekaj se jih je vzdržalo. Vedno se zgodi, da se po seji svetniškega kluba kdo ne strinja in glasuje z opozicijo.

Proti čemu ste vi glasovali?

Proti stolpnicam v Dravljah, ker niso upoštevali dopolnil, ki jih je sprejel odbor za urejanje prostora in urbanizem.

Župan Zoran Janković je na začetku mandata rekel, da v mestnem svetu ne želi pogrevanja za nazaj in političnih obračunavanj, ampak vsebinske razprave. Se vam zdi, da vam v mestnem svetu to uspeva, glede na to, da ste že več mandatov mestni svetnik?

Prav zato, ker mi ne govorimo, ni te zgodovine. Nekaj časa so nas poskušali provocirati na ta način, da so nam očitali pretekle izjave ali stališča, jaz pa nisem odgovoril. Takrat je bilo res tako moje stališče, čas se pa spreminja. Konkretno pri Mercatorju. Zavzemal sem se za to, da Spar ne dobi lokacije v Šiški, ker je bila to nelojalna konkurenca do Mercatorja in bi lahko ogrozila njegov obstoj. Danes pa je vseeno, ker je Mercator močno podjetje.

Ali najdete med opozicijskimi svetniki tudi konstruktivno opozicijo?

Ne, v tem mandatu ne. Gre za opozicijsko držo, vedno. Ni primera, da bi oni kaj podprli, kar čisto razumem.

Kaj potem pričakujete do lokalnih volitev, ki bodo čez dobro leto? Ali po vašem mnenju vse stoji in pade s stadionom?

Nič ne stoji in nič ne pade s stadionom, ker je ogromno drugih stvari, ki so bile narejene. Čeprav moram reči, da me je prejšnjo soboto župan peljal na stadion, ker sem enkrat javno izrazil dvom o tem, ali bo ali ne bo. Dejansko je četrtina gradbenih del končanih, dela se intenzivno in sploh ni problema, da dvorana in stadion ne bi bila zgrajena. Potem imate še Kino Šiška, urejanje kanalizacije na Rakovi Jelši, urejanje središča mesta, Mesarski most, ki ga bodo začeli kmalu graditi.

Vidim, da ste že prepričani v nov mandat.

Absolutno. Ljudje ocenjujejo pridelek, ne hrupa. Hrup mine, ko gre na volitve, pa velika večina ljudi gleda na to, kakšen je pridelek. Prej ga ni bilo.

Boste vnovič kandidirali?

Še ne vem. Malo sem se naveličal tega, raje bi delal še kaj drugega. Ampak verjetno bom še enkrat kandidiral, župan pa po mojem zanesljivo bo. Ko je prišel župan, sem rekel, veš kaj Zoran, hrup mine, ga boš imel cel mandat tako kot prejšnji županji, ampak na koncu bo pa štel pridelek. Kot gledam zdaj že tretji mandat, je v Ljubljani izjemno težko kaj narediti. Zato se ne čudim, da Danica ni nič naredila, ker je imela koalicijo, v kateri njena stranka ni imela najmočnejše svetniške skupine. To ni tako kot zdaj, ko ima župan absolutno večino. V Ljubljani je pač tako, narediš korak, pa imaš takoj civilno iniciativo.

Je bilo tudi v preteklih letih toliko civilnih iniciativ?

Prej jih ni bilo, ker se ni delalo. Ko je Danica pripravila projekt, je prišla civilna iniciativa, županja je odnehala in projekt dala v predal. Stadion je dala v predal. Osnovni problem je bila državna politika oz. politika obeh strank, LDS in SD. Janković ni odvisen od strank. Ne Vika ne Danica nista bili sposobni reševati problemov v Ljubljani, ker se jih ne da. Jankoviću sem rekel: Ljubljana je laguna, polna morskih psov. Viko so požrli, to je bila SIB banka. Danica jih je hranila, pa tudi ni bilo zadosti. Ti si pa z morskimi psi na ti.

Ali to pomeni, da je uspeh zagotovljen?

Janković je nagnal vse lobiste. Takoj je pokazal, kdo je gospodar v mestu, saj drugače ne moreš. Desna propaganda, televizija, časopisi, ki ves čas nekaj nabijajo, to je vse zaman. Ljudje vidijo delo. Jankoviću podpora raste.