Včeraj se je pojavilo tudi vprašanje, ali se lahko zaplete pri registraciji oziroma preimenovanju nove krščanskodemokratske stranke (iz zunajparlamentarne Kresnice). SLS je namreč opozorila, da je pravna naslednica imen, kratic in programov nekdanje SKD. Kot nam je pojasnil Duhovnik, je skrb za to odveč, saj je vložil prijavo za ime Krščanskodemokratska stranka (KDS).

Ob novici, ki je v NSi včeraj močno odmevala, je vodstvo strnilo vrste: predsednik Andrej Bajuk je tako celo prekinil dopust ter družno z najožjimi sodelavci zatrdil, da stranka ostaja trdna. "Vsakdo, ki se pojavi na političnem prizorišču, je resen konkurent. Zame to ni hec. A NSi trdno stoji," je dejal Bajuk, ki v ozadju nove stranke vidi bivšega predsednika Milana Kučana oziroma njegovo izjavo s konca 90. let, da Slovenija potrebuje žlahtno konservativno stranko.

"Zdaj se bo izkazalo, koliko je takih, ki so ljudsko krščansko gibanje zmanipulirali in ga vodili v to žlahtno smer in koliko je nas, ki se bomo še naprej žrtvovali, da vrednote tega gibanja ne bodo izginile," je dejal prvak NSi. Obenem je opozoril, da nova stranka deluje na podlagi zunajparlamentarne stranke, ki ni bila nikoli sprejeta kot del ljudsko krščanskega gibanja. Da užaljenost ni zadosten razlog in pozitiven motiv za ustanovitev nove stranke, pa je stališče Ženske zveze pri NSi predstavila predsednica Ljudmila Novak ter pri tem opozorila, da so med najbolj aktivnimi ustanovnimi člani tudi nekdanji člani partije, in pri tem izpostavila Marka Štrovsa.

Naši včerajšnji sogovorniki iz NSi priznavajo, da lahko ustanovitev nove stranke vnese zmedo med članstvom, predvsem pa se bojijo, da se ne bi ponovila zgodba, ki se je pred štirimi leti zgodila Stranki mladih Slovenije, ko je del nezadovoljnega članstva ustanovil AS, na volitvah pa stranki nista prišli v parlament, čeprav bi jima skupaj to uspelo.

Po prepričanju političnega analitika Mateja Makaroviča ustanovitev stranke pomeni povečanje možnosti SDS, da v tekmi s SD na volitvah osvoji relativno večino, a po drugi strani otežuje možnost za sestavo desnosredinske koalicije. Največji "uspeh", ki ga lahko nova stranka doseže, je, da na septembrskih volitvah prepreči vstop NSi v parlament, saj sama nima možnosti, da bi ji to uspelo brez močnih osebnosti, lokalne infrastrukture... meni Makarovič. Za naprej pa ustanovitev nove krščanskodemokratske stranke po njegovem pomeni nadaljevanje in stopnjevanje agonije za to politično opcijo.

Ob številnih teorijah o botrih iz ozadja naj bi po naših podatkih za ustanovitvijo stala Cerkev v povezavi z nekaterimi njenimi gospodarskimi subjekti. Morda na to meri tudi dejstvo, da je bil ustanovni zbor sprva sklican v mariborski Slomškovi dvorani. A nam je na naša vprašanja Jože Duhovnik zatrdil, da stranka nima botrov. "Naše ustanovitve ni organizirala Cerkev, tako kot je organizirala združitev SLS in SKD, tokrat so v igri popolnoma drugi vzgibi," je dejal. Stranka bo na volitvah nastopila samostojno v vseh okrajih, zatrjuje Duhovnik, ki pa o tem, kdo vse se je stranki že pridružil, še vedno molči. Po naših informacijah med njimi ni niti Lojzeta Peterleta niti Francija Vovka, dveh v javnosti najbolj izpostavljenih kritikov delovanja NSi. Vovk nam je včeraj dejal, da je Duhovniku in Štrovsu že v začetni fazi odsvetoval ustanovitev stranke tik pred volitvami. "NSi potrebuje spremembe v programu in načinu vodenja, vendar ne na tak način, z novo stranko, ki gotovo računa na del sedanjega članstva NSi. Bojim se, da bo ustanovitev nove stranke prišla prav Bajuku, ki bo krivdo za neuspeh na volitvah prevalil nanjo. To bo največji rezultat vsega dogajanja," je prepričan Vovk.

Med možnimi akterji iz ozadja nekateri omenjajo Janeza Drobniča, ki nam je to že v nedeljo odločno zanikal, ena od teorij pa je, da je v ozadju Janša. A naj bi bila ta manj verjetna, saj bi si s tem uničil možnost oblikovanja desne koalicije po volitvah. Da v ozadju ni levica, pa zatrjuje predsednik Zares Gregor Golobič, ki ustanovitev stranke vidi kot dejanje protesta proti vlogi in mestu, ki sta bila NSi vsiljena v tem mandatu. "NSi je najbolj oslabil prav Janez Janša, ki za to ni potreboval pomoči," pravi Golobič.