»Naj začnem kar z besedami, ki sem jih povedal že na začetku prvega sojenja: bog mi je priča, da tega nisem nikoli naredil ali mislil narediti. Eventualne spore rešujem pravno. Ni v moji naravi, da bi jih reševal na tak način, z nasiljem,« je danes svoj končni govor začel Milko Novič.
Sodni senat pod vodstvom Zvijezdana Radonjića mu je verjel. In ne le to. »Ne da ni dovolj dokazov za Novičevo krivdo, jasen zaključek tega sojenja je, da je popolnoma dokazano, da Novič ni storilec,« je stališče petčlanskega sodnega senata, da Noviča oprosti obtožbe zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika decembra 2014, predstavil Radonjić.
Senat pa na tem sojenju ni le Noviča opral krivde, očitno je našel tudi dejanskega krivca za Jamnikov umor – in to v Michelu Stephanu, ki mu, kot je znano, trenutno prav tako na ljubljanskem sodišču, a pred drugo sodnico, sodijo zaradi napeljevanja k uboju še enega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, znanstvenika dr. Janeza Plavca. »Plavec in Jamnik sta povezana. Isto orožje, ki je ubilo Jamnika, naj bi tudi Plavca. Kaj še potrebujete, tožilstvo, da povežete Stephana z Jamnikovim umorom?!« je sodnik med obrazložitvijo sodbe nagovoril tožilko Blanko Žgajnar.
Današnje nadaljevanje sojenja se je sicer začelo z zaslišanjem dveh nemških izvedencev in nihče ni pričakoval, da bodo isti dan na vrsti tudi že končni govori, kaj šele sodba. Axel Manthei in dr. Oliver Peschel, ki sta že za prvo sojenje izdelala izvedenski mnenji o sledovih streljanja, tako imenovanih GSR-delcih, in krvnih sledovih, sicer nista povedala nič takega, česar ne bi že na prvem sojenju. Če povzamemo na kratko: nista mogla ne potrditi ne izključiti, da je Novič ustrelil Jamnika.
Tožilstvo prepričano o Novičevi krivdi
Tožilka Blanka Žgajnar je senatu nato predlagala, naj določi nova sodna izvedenca balistične in kemijske stroke. Oprla se je na sklep vrhovnega sodišča, s katerim je razveljavilo sodbo, s katero je bil Novič na prvem sojenju spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora. Vrhovni sodniki so v njem napisali, naj na novem sojenju najprej razčistijo, ali ima Novič za čas kaznivega dejanja popoln alibi. Če ga nima, naj senat odredi nova izvedenca. Žgajnarjeva je ocenila, da obrambi popolnega alibija ni uspelo dokazati. Zagovornik Žiga Podobnik je ugovarjal, sodni senat pa je po kratki prekinitvi dokazni predlog Žgajnarjeve skupaj s še vsemi drugimi, ki so bili še »odprti«, zavrnil. In zaključil dokazni postopek.
Tožilka je nato v končnem govoru vztrajala pri stališčih, ki jih je zagovarjala že vse od začetka, in za Noviča znova predlagala 25 let zapora. Po njenih besedah je bil Noviču umor dokazan, zagrešil naj bi ga iz brezobzirnega maščevanja, ker je na Kemijskem inštitutu izgubil službo. Še leta po tem je sprožal razne postopke, da bi dokazal svoj prav, a ni bil nikoli uspešen. Žgajnarjeva je med drugim opozorila na ugotovitve izvedenca za balistiko Franca Sabliča, da imajo delci, najdeni na Novičevih rokah, enako sestavo kot sledi na tulcu s kraja kaznivega dejanja. Prav tako so tri takšne delce našli tudi na njegovi jakni. Strinjala se je tudi s Sabličem, ki je zavrnil tezo o kontaminaciji – kot je znano, se je Novič zagovarjal, da so sledi na jakni ostale, ko je leto prej streljal na strelišču. Od tam naj bi prešle tudi na njegove roke in lase.
Žgajnarjeva je obtoženčevo hčer, ki je izjavila, da je bil oče ob njenem odhodu od doma ob 19.28 še doma, ocenila kot neverodostojno pričo. Zavrnila je tudi zadnjo rekonstrukcijo Novičevega odhoda od doma usodnega večera in njegove vožnje do kraja kaznivega dejanja. Z njo je sodišče ugotovilo, da bi Novič po hčerinem odhodu potreboval od 11 do 14 minut vožnje s kolesom do lokala Via Bona na Tbilisijski, kjer se je zgodil umor. V času prednovoletne gneče še več, najverjetneje od 15 do 18 minut. To je veliko več časa, kot ga je imel na voljo – po oceni vrhovnega sodišča največ šest minut. Po tožilkini oceni je bila rekonstrukcija, ki so jo opravili na prvem sojenju, veliko bolj primerna. Pokazala je, da je imel Novič dovolj časa za umor. Namerili so, da bi na kraj umora s kolesom pripeljal v 5 minutah in 26 sekundah.
Obramba in sodnik pa o njegovi nedolžnosti
»V kazenskih zadevah morajo biti dokazi jasni kot beli dan. Tu pa v petih letih nismo našli niti enega resničnega dokaza. Novič je doktor kemije, priznan strokovnjak, mar mislite, da bi na policijo prišel v jakni, s katero je streljal, če bi bil kriv?« pa je nato sodni senat nagovoril zagovornik Jože Hribernik. Po njegovih besedah je šlo v primeru Novič za projektno odločitev, kako namesto pravega morilca obsoditi nadomestnega. Takratnega direktorja NPU Darka Majheniča, ki se je kmalu po umoru pred mediji pohvalil, da so našli morilca, je odvetnik označil za lažnivca, prav tako izvedenca Sabliča. »Ni šlo za sodno zmoto, ampak zavestno prikrojitev dokaznega gradiva, in to izključno za obsodbo nedolžnega človeka. Ta sodba, prepričan sem, da oprostilna, mora prispevati k očiščenju slovenskega pravosodja,« je še dejal Hribernik.
V tem smislu je šla nato tudi razglasitev sodbe. Sodnik Radonjić je vsaj polovico časa namenil temu, v čigavem interesu bi lahko bilo, da je bil Novič prvič obsojen, oziroma kdo hoče, da bi bil ponovno. Kar nekajkrat je poudaril, da je bil zaradi tega, ker je želel pravično sojenje, deležen izrednih pritiskov. Po njegovih besedah pa Novič nikakor ni imel časa, da bi prišel na kraj kaznivega dejanja. In da je potek dogajanja, kot ga opisuje tožilstvo, tudi glede na bazne postaje, ki so zaznavale njegov telefon, nemogoč. »Popolnoma nič ga ne povezuje s krajem kaznivega dejanja. Tam ga ni zaznal nihče,« je izjavil. Med drugim je dejal, da je obtoženi nekaj pred 23. uro na svojem računalniku brskal po pornografskih spletnih straneh. »In to človek, ki je nekoga umoril? Pa to so norosti…« je dejal. In še, da je z umorom Jamnika nedvomno povezan Michel Stephan. Da so leta 2010 na Kemijskem inštitutu našli amfetamin in strup v količinah, s katerimi bi lahko pomorili vso Ljubljano ter da je bil s tem povezan Stephan, ki je lepo služil. »Na inštitutu se je 'bogatilo' mamilo v največjih količinah,« je še dejal.
»Tistim, ki hočejo Noviča za vsako ceno obsoditi« je na koncu nakazal dve možnosti: naj vendarle »stopijo korak nazaj« ali pa »še naprej vztrajajo in se pritožujejo«. Tožilka je za medije povedala, da se bo na sodbo zagotovo pritožila.
