Tole berem v tisku iz leta 2007: dr. Jože Mencinger, nekdanji rektor UL in nekdanji gospodarski minister, tam pravi: »Nesmiselno je zgražanje kar povprek nad bogatenjem in menedžerskimi odkupi podjetij, dokler oblast prisega na kapitalizem, katerega edini vrednoti sta dobiček in večanje premoženja lastnikov. V principu z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdor koli poznajo svoja podjetja, njihove možnosti in s tem tudi njihovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki. Seveda pa postane vse skupaj vprašljivo, če nekdo, ki ima tisoč evrov, za milijon evrov kupi nekaj, kar je zelo verjetno vredno dva milijona evrov. Pri tem tako rekoč nič ne tvega. Kupnino bo plačal iz bodočih dobičkov podjetja, ki ga je kupil. Če ne bo šlo, ker so dobički kljub varčevanju pri stroških dela nižji, obresti za kredite pa višje, kot je pričakoval, bo pol ali več kupljenega spet prodal. Skoraj gotovo sam ne bo postal revež. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«

Prof. dr. Andrej Umek, bivši dvakratni minister, član nadzornega odbora SLS in član strokovno operativnega odbora SLS, je nedavno apeliral: »Samo uspešna sanacija posledic ponesrečenega 'beneficiranega notranjega odkupa' lahko vodi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višje dodane vrednosti na zaposlenega. Le tako bomo izzive četrte industrijske revolucije obrnili sebi v prid in Slovencem zagotovili višji življenjski standard, primerljiv z najuspešnejšimi državami EU. Prepričan sem, da je to v resničnem nacionalnem interesu in bi moralo biti cilj vsake odgovorne vlade.« Katera stranka ima v programu to sanacijo?

Strinjam se z Iztokom Simonitijem, ki pravi: »Nobena oblast ali moč – politična, sodna, zdravniška, finančna, akademska, kulturniška, cerkvena – ne sme ostati brez nadzora; vedno je odgovorna republiki – državljanom. Predsedniki, ministri in tožilci se ne smejo nadzorovati sami; sploh pa se ne smejo bankirji, biznismeni in kleriki … Boj za nadzor zahteva veliko svobode – osvobojenosti strahu – vseh v republiki; mora ga zagotoviti oblast. Zato imamo državljani politične pravice – govoriti, protestirati, objavljati – in kritizirati vse oblasti. Ker vse oblasti – tri veje in vsi organi, predsednik države – samo služijo uresničevanju ustave, so avtonomni samo v zakonitosti. In to velja za vse univerze, cerkve, društva – za kogar koli v republiki.«

Vsaka preiskava je zavajanje in ironija, kjer politiki preiskujejo one, ki so jih sami ustvarili. Vsakomur je menda jasno, da sta korupcija in protipravno ravnanje, na primer bankirjev, menedžerjev, mogoča samo z asistenco oblasti, ki bi jih sicer morala preganjati. Ali bosta predsednik omenjene komisije Anže Logar oziroma njegova komisija upoštevala navedena stališča in poimensko razkrila in sankcionirala krivce za bančno luknjo? Državljani pričakujemo delovanje države prava, ki je pogoj za učinkovitost demokracije in za razvoj države.

Franc Mihič, Ribnica