To je nazoren odraz minulega (ne)dela oblasti in ignorance državljanov. Sramoten odraz neodgovornosti vseh vej oblasti, predvsem vodstev političnih strank, ki skrbijo le za »naše«, kar je plemenska kultura, ne pa demokracija.
Kdo bo in bi moral odgovoriti delavcem na to vprašanje in ga urediti? Kdo je odgovoren, da je po 25 letih samostojne demokratične RS takšno stanje? Bo kdo odgovoril generalnemu tožilcu in delavcem, zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? Kdo mora torej urediti vprašanje, da delavci ne bodo v sužnjelastniškem razmerju?
Slovenski narod je trpežen, a si bo moral priboriti nov politični razred. Ta politični razred so sedaj partije, ki o tem »suženjstvu« molčijo kot grob. Brez spremembe volilnega sistema to ni mogoče, a vsem strankam stanje ustreza, vladajo v imenu ljudstva, a ljudstvo nima izbire, komu osebno lahko podeli mandat za oblast, kar sicer terja tudi ustava.
Generalni državni tožilec še ugotavlja: »Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Zakaj, ne vem, morda zaradi velikega števila zadev na sodišču ali pa je morda krivo tudi pomanjkljivo obveščanje javnosti. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. To bi povečalo preglednost delovanja.«
Da, za to bi bil že skrajni čas. Vendar le javna preglednost delovanja ni zadostna za odgovornost in za kvaliteto delovanja tožilstva ter sodstva, ki že dolgo nizko kotira in državi odžira ugled.
V RS namreč samo državnotožilski sveti letno ocenjujejo delo vsakega tožilca. Tožilci in sodniki pa delujejo v imenu in za račun ljudstva. V ZDA volijo tožilce, ponekod tudi sodnike, da ti delujejo v imenu ljudstva. Kdo vse to vidi in nič ne ukrene? Politiki in pravna stroka. Ne nazadnje so na vrsti tudi volilci, če nočejo biti ovce.
Franc Mihič, Ribnica
