Nekdanja vodja posebnega oddelka za preiskovanje policistov na specializiranem državnem tožilstvu Dragica Kotnik je morala iz domačega Kopra v Ljubljano v spremstvu policistov. »Oseba je bila s strani ljubljanskega sodišča iskana zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in drugih kaznivih dejanj,« je sporočil Dimitrij Marušič s koprske policijske uprave in dodal, da so jo nato privedli na ljubljansko sodišče. Po naših neuradnih informacijah je bila Kotnikova na okrajnem sodišču manj kot pol ure, saj so ji le vročili vabilo na sodišče, ki ji ga drugače niso mogli vročiti.
Okrajno sodišče se že dlje časa zaman trudi, da bi izpeljalo sojenje Kotnikovi, ki se že spogleduje z zastaranjem. Očitki tožilstva o zlorabi uradnega položaja zoper Kotnikovo se namreč nanašajo na dogodke iz marca 2011, za očitano ji kaznivo dejanje pa velja šestletni zastaralni rok. Tožilka se je v kazenskem postopku in suspenzu znašla zaradi svoje vloge v aferi Baričevič, ko naj bi Mitji Lomovšku izročila tožilske dokumente. Lomovšek, ki je bil v tistem času sodelavec portala Požareport, pa tudi tožilkin intimni prijatelj (pozneje jo je v predlogu za pregon, ki ga je poslal tudi medijem, sicer obtožil »posilstva, spolnega nadlegovanja in spolnega zasužnjevanja«), se je prav tako znašel v obtožbi, češ da naj bi tožilko napeljal k nedovoljenemu početju.
Kotnikova je tedaj vodila pregon proti dvema policistoma, njena hipoteza pa je bila, da je bila pri zdravniku, ki so ga do smrti pogrizli njegovi bulmastifi, še tretja oseba. Zaradi najdenega dilda bi zato policisti po njenem morali preiskovati še sum mučenja živali. Tožilka s pregonom policistov, ki jima je očitala nevestno delo, ni bila uspešna, sojenje pa je na trenutke spominjalo na popolno farso. Kotnikova je med drugim celo ovadila sodnico in začela govoriti o morebitnem umoru zdravnika Saša Baričeviča.
Zaradi izogibanja sojenju podaljšan zastaralni rok
Čeprav se zastaranje v tej zadevi neizbežno bliža, so na vrhovnem tožilstvu potrdili, da so policisti za krajši čas pridržali tožilko, ki je v suspenzu. »Gre za izvršitev ukrepa sodišča, ki ga na vrhovnem državnem tožilstvu pozdravljamo in obžalujemo, da do njega ni prišlo že prej,« so sporočili na tožilstvu in dodali, da pregon še ni zastaral, saj zastaralni rok »ni tekel v času, ko se je tožilka izmikala sodišču«. Koliko časa zastaralni rok ni tekel, bo sicer moralo odločiti ljubljansko okrajno sodišče, ki obravnava Kotnikovo. Tam so nam za zdaj pojasnili le, da je naslednji narok razpisan za 12. april. Potrdili so nam tudi, da so Kotnikovi po policijski privedbi vročili vabilo na glavno obravnavo.
Da zastaranje ne bo nastopilo avtomatično šest let po očitanem kaznivem dejanju, so prepričani na okrajnem sodišču, saj bodo upoštevali tudi zakonske določbe o teku in pretrganju zastaranja, ki govorijo tudi o nedosegljivosti obtoženca. Sodišče je imelo več težav pri vročanju sodne pošte Kotnikovi, ki je svoj začasni naslov bivanja vmes prijavila v tujini (Milanu). Na sodišče je priromalo tudi njeno zdravniško opravičilo, vendar je sodni izvedenec nato ocenil, da je zmožna spremljati sojenje – pod pogojem, da zaradi duševnih težav (posttravmatske stresne motnje) dobi vsako uro deset minut odmora.
Sojenje Kotnikovi je več let na mrtvi točki tudi zato, ker se je vmes zamenjalo pet sodnikov oziroma sodnic. Nekateri so vmes zamenjali delovno mesto, drugi pa so se izločili. Ena sodnica se je po naših neuradnih informacijah izločila zaradi domnevnih groženj in žalitev soobtoženega, ki naj bi ga tudi ovadila.
Izgube časa zaradi menjave sodnikov bo sodišče težko štelo v čas pretrganja zastaralnega roka, saj je (razen v primeru omenjenih žalitev) to težava sodišča samega in ne obtožencev. Zato vprašanje o končnem zastaranju ostaja odprto, kljub današnji privedbi pa ostaja malo možnosti, da bodo tožilstvo in obtoženi dočakali pravnomočno sodbo. Sojenje se na prvi stopnji sploh še ni začelo in Kotnikova še ni podala svojega zagovora.
Počuti se kot zmagovalka
Do Kotnikove nam (tudi) danes ni uspelo priti, v dopisu s prilogami (ugovori pravne narave, zahteva za izločitev dokazov, zahteva za izločitev sodnice in drugo), ki nam ga je poslala kot odziv na enega izmed naših prejšnjih člankov, pa je med drugim razvidno, da ima Kotnikova več pripomb na tožilčev obtožni predlog. Iz njega bi rada izločila že samo naznanilo kaznivega dejanja, več odredb preiskovalnih sodnikov in podatke operaterja mobilne telefonije (o njeni komunikaciji z Lomovškom), pa tudi zapisnike o zaslišanju prič in na koncu vse dokaze iz predkazenskega postopka in sodne preiskave. Kotnikova se prav tako ne počuti krivo za bližajoče se zastaranje, očitki tožilstva pa po njenem mnenju sploh ne izpolnjujejo znakov kaznivih dejanj.
»Na podlagi tega je razvidno, da je problem sodnikov njihova nestrokovnost in dejstvo, da sem jim dejansko preprečila naročeno nezakonito obsodbo,« nam je med drugim sporočila tožilka in dodala, da nikakor ni žrtev, ampak zmagovalka. Iz Lomovškovih elektronskih sporočil, ki jih redno dobivamo v uredništvo, pa je (poleg groženj in žaljivk) mogoče razbrati, da se v zadevi prav tako počuti nedolžnega in po krivem preganjanega.
