»Klicala nas je gospa, njen mož je hud diabetik, čez noč je ostal brez službe in ugotovil, da mu delodajalec ni plačeval prispevkov. Doma ima samo še dva odmerka inzulina,« eno od zgodb novogoriške pro bono ambulante pripoveduje medicinska sestra Lilijana Remec. Vanjo vstopajo brezposelni, samozaposleni, prekarci brez zdravstvenega zavarovanja. Na Novogoriškem naj bi bilo po uradnih statistikah vsak mesec okoli 650 ljudi brez urejenega zavarovanja. V slabem letu delovanja je pri njih iskalo pomoč okoli 100 posameznikov s socialnega in psihičnega dna.
»Včasih se mi zdi, da bi bolj kot zdravnika splošne medicine potrebovali psihologa ali psihiatra,« dodaja pravnica Ana Jug, desna roka Remčeve, s katero sta pod okriljem Hiše dobrot ustanovili ambulanto in jo poimenovali po Hugu Chavezu.
Želijo si status humanitarne organizacije
V ambulanto od lanskega marca vstopajo ljudje z roba, medtem pa je tudi sama na robu obstoja. Po letu in pol prizadevanj namreč Hiši dobrot, ki ambulanto vodi, država še ni zaupala statusa humanitarne organizacije. To pa pomeni, da morajo za prostore plačevati tržno najemnino, da gladko izpadejo na vseh humanitarnih razpisih, težje pridejo do donacij in denar bolj ali manj nabirajo na dobrodelnih dražbah in koncertih.
Kje se zapleta? Ambulanto je prek Hiše dobrot ustanovila verska skupnost Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja in se znašla v vrtincu birokracije. Pojasnjujejo, da so z ministrstva za zdravje v Novo Gorico prihajale vedno nove in včasih težko razumljive zahteve za dokazovanje statusa. Res le zato, da bi zadostili birokraciji ali tudi zaradi njihovega verskega ozadja, se sprašujeta sogovornici.
Remčeva in Jugova sta zato ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc poslali odprto pismo in hitro dobili odgovor. Ministrica ju je spomnila, da na ministrstvu čakajo na pojasnila in dopolnitev vloge. »Ministrstvu za zdravje morajo biti jasno predstavljeni vsi segmenti delovanja pro bono ambulante, od kadrovske zasedbe, programa delovanja do sodelovanja z drugimi deležniki (javni zdravstveni zavod) in podobno. Ministrstvo za zdravje mora, preden nekomu podeli status humanitarne organizacije, od vlagatelja prejeti jasne odgovore, kar se v primeru Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja – Hiše dobrot ni zgodilo,« zatrjujejo na ministrstvu.
Eden od razlogov, da vloga ni bila popolna, je bil temeljni akt Hiše dobrot, v katerega je ta med svoje naloge uvrstila tudi delovanje referenčnih ambulant, patronažno službo in zavetišče za azilante. Ministrica pojasnjuje, da teh nalog kot nevladna organizacija ne morejo opravljati.
Zahtevajo programe in načrte
Na ministrstvu odločno zanikajo, da bi usodo krojilo versko ozadje, ministrica pa pojasnjuje, da od pobudnikov pričakuje zgolj konkreten program dela ambulante s kadrovskim in poimenskim načrtom osebja ter soglasja za delo zdravnikov v tej ambulanti, pa tudi strokovno stališče novogoriškega zdravstvenega doma do njihovega dela.
Jugova in Remčeva odgovarjata: »Na vse dopise, razen zadnjega, smo vedno odgovarjali in dopolnjevali vlogo. Ugodili smo celo zahtevi po spremembi ustanovnega akta, čeprav za kaj takega nismo videli pravne podlage.« Na zahtevo ministrstva po natančnem načrtu delovanja ambulante, točnem številu pacientov in obravnavanih boleznih pa da težko odgovorita, saj ne moreta napovedati, kdo in kdaj bo stopil skozi njihova vrata ter kakšno pomoč bo potreboval.
Pro bono ambulante so se po Sloveniji ustanavljale spontano iz potreb, zato tudi nimajo posebnega zakonskega okvira. Ustanovile so jih bodisi občine, zdravstveni domovi ali humanitarne organizacije. O vlogi in prihodnosti novogoriške ambulante in s tem posredno tudi o usodi tamkajšnjih ljudi brez zavarovanja bo posebna komisija na ministrstvu odločala 22. februarja. V Novi Gorici pa bi še pred tem radi dočakali osebni obisk ministrice.