Prostor, namenjen predstavljanju arheoloških najdb in širjenju zavesti o družbeni vlogi arheologije, je dolgoletna želja slovenskih arheologov. »Bukvarna je idealen prostor za našo pobudo, saj dejansko stoji na območju arheološkega spomenika, pri vstopu v rimsko mesto Emona,« je povedal Rene Masaryk iz skupine STIK, ki je med drugim sodelovala pri zadnjih arheoloških izkopavanjih na Slovenski cesti. »To so ostanki obzidja in vzhodnega stolpa severnih emonskih vrat. Pod današnjo Slovensko cesto je nekoč potekala rimska cesta in tukaj so bila mestna vrata. Točno tukaj skozi bi zdaj vstopila v Emono,« je pokazal in predstavil osrednji razstavni predmet bodoče galerije.
Podzemni prostor pri Kongresnem trgu je najbolj znan po Bukvarni, v kateri je nekoč Slovensko knjigoljubsko društvo prodajalo knjige na kilogram, toda, kot so odkrili člani Slovenskega arheološkega društva, na tem mestu je bil nekoč že razstavni prostor. Prve arheološke raziskave so izvedli že konec 19. stoletja, ko so delali mestno kanalizacijo, nekaj posegov pa so opravili v šestdesetih letih. Takrat so gradbeniki pri gradnji kolektorja komunalnih vodov, ki poteka od Aškerčeve ceste do železniške postaje, žal uničili velik del zahodnega stolpa, a prav takrat so arheologi dobili idejo o predstavitvi tega pomembnega prostora javnosti. »Glavni vstop v Emono na poti iz Rima so bila zahodna vrata na območju današnjega Hrovatinovega vrta, severna vrata pa so pomenila vstop v province. To so vrata, skozi katera so Rimljani vstopali v 'barbarski' svet in se vračali v civilizirani svet,« je spomnil Masaryk.
Začeli delovne akcije
Po smrti gospoda Kneza, ki je bil srce Bukvarne, je prostor, ki je bil prvotno vzpostavljen za predstavitev arheološke kulturne dediščine, ostal več let zapečaten. S kotno brusilko v rokah ga je na četrtkovi delovni akciji simbolno po dolgem času odprl prav Masaryk in skupina arheologov je že drugič družno zavihala rokave, da bo do predvidoma septembra prostor znova namenjen prvotnemu namenu. Kakšna pa je pravzaprav njihova vizija? »V tem prostoru želimo povezovati različne izvajalce na področju arheološke dediščine, ki imajo dejansko kaj ponuditi javnosti in želijo ustvarjati program zanjo. Slovenski arheologiji manjka točka za neposredno komuniciranje z javnostjo, lokalno, širšo slovensko publiko, turisti in ožjo strokovno javnostjo.«
Tako na čistilnih akcijah kot sicer pri Projektu Bukvarna – interno iščejo drugo ime – vznikajo številne ideje, vendar se v skupini STIK, ki bo soupravljala prostor, zavedajo, da jih je treba povezati v smiseln lok. Vsekakor želijo v redno delovanje vključiti še več partnerjev. Sploh zaradi tega, ker članstvo Slovenskega arheološkega društva predstavljajo najrazličnejši arheologi, od muzealcev, predstavnikov zavodov do zasebnikov, bi radi vsem dali priložnost, da predstavijo svoje delo in razvijajo svoje ideje. Povezali so se tudi že s Kulturnim društvom Vespesjan, Študentskim arheološkim društvom, Združenjem turističnih vodnikov Slovenije in drugimi.
Zelo različne razstave
»Namen ni odpreti nov muzej, ampak povezovanje, izmenjevanje idej, da arheologija dobi svojo lastno izpostavo in poveže ustvarjalce, ki so razpršeni po Sloveniji, v enotno mrežo. Društvo je tista prava platforma, ki lahko to požene in približa arheologijo ljudem, ki ne vedo, kaj vse se v nekem trenutku dogaja pri nas z arheološko dediščino,« je strnil sogovornik.
Čaka jih še zelo veliko dela, tudi načrtovanja, toda za zdaj je že gotovo, da bo manjši prostor za obzidjem infotočka za arheologijo. V njem bo mogoče dobiti informacije o vseh muzejih po Sloveniji, morda kupiti tudi paket vstopnic, saj želijo spodbuditi turizem, ki se veže na kulturno dediščino. Večji prostor bo namenjen konferencam, okroglim mizam, predavanjem in seveda razstavam. Prva bo zagotovo o samem prostoru, naslednje pa bodo lahko zelo različne, od mini razstav za promocijo muzejskih razstav do hipnih razstav najdb na aktualnih izkopavanjih.
Nameravajo prebuditi tudi sosednjo Emonsko promenado na poti v garažno hišo in jo povezati z novim arheološkim centrom.
