Ker v našem omlednem parlamentu ni nikogar, ki bi se njegovemu norčevanju iz spodobnosti in predvsem iz resnice znal učinkovito postaviti po robu, je z dosedanjimi dosežki na tem področju opogumljenega Gorenaka v četrtek v razpravi o azilnem zakonu zaneslo že tako daleč, da ga ob tudi sicer skrajno nesramnem napadanju in žaljenju tam navzočih predstavnic in predstavnikov humanitarnih organizacij ni bilo sram izustiti niti: »Ne ga srat..., ne nas zajebavat!« Na javno prenašani seji, ob pogostem celo direktnem obračanju na gledalce prenosa. Sem gledal in poslušal to bedo našega parlamentarizma, zato se zdaj oglašam.
V vsakem parlamentu na svetu se znajdejo tudi taki, Gorenak je pač eden od njih – toda v spodobnih parlamentih jim znajo na laži in demagogijo tudi govorniško učinkovito odgovoriti, pri žalitvah pa jih učinkovito ustaviti in tudi kaznovati. Zakaj mi takih poslancev nimamo? Ker smo izvolili take, kakršne smo. Zakaj boljši niti kandidirali niso? No, to je pa morda bistvo problema – a prezahtevno za kratka pisma bralcev.
Svoji nalogi očitno nedorasla predsednica odbora se je Gorenakovim neslanostim le prijazno nasmihala. Namesto da bi Gorenakove žalitve vabljenih gostov takoj ustavila in kaznovala, je po koncu te Gorenakove predstave celo sporočila, da gostje odgovoriti niti na direktna Gorenakova izzivanja sploh ne smejo! In ti, spoštljivi in vljudni, so vse to mirno pogoltnili. Na primitivna izzivanja za gostilniškim šankom ali na ulici pameten človek seveda molči – v parlamentu in pred kamerami bi pa moral reagirati. Če mu ne dajo besede, pa vstati in protestno oditi. No, so še mladi – morda jih bo ta izkušnja izučila.
Toda Gorenakova izzivanja niso bila le po stilu »gostilniška«, ampak tudi po vsebini lažniva in demagoška. Desetkrat je izzivalno ponavljal: »Čisto vse države EU so svojo azilno zakonodajo zdaj že zaostrile, čisto vse, samo Slovenija ne! Povejte mi eno samo, ki tega še ni naredila, če znate!« V resnici pa tega niti Nemčija, Avstrija, Danska in Švedska, kjer o tem politiki (zlasti pred volitvami) veliko govorijo, še niso vse res uzakonile, toda poleg njih, Madžarske in Slovenije je v EU še dvajset držav. Dvajset! Na politična zavajanja naivnih volilcev o kvotah (na primer 37.500 na leto v Avstriji) pa so najuglednejši strokovnjaki tam že opozorili, da bi bila to kršitev zavezujočega azilnega prava – in v to se ne Avstrija ne Nemčija, dokler skrajna desnica še ni na oblasti, skoraj gotovo ne bosta spustili. Poslanec Matić je že povedal: o tem politiki govorijo, v zakonu pa tega ni! Tudi v tej točki (kvote) je bila Gorenakova demagogija na četrtkovi seji neprekosljiva: »To določite v zakonu, to je bistvo vsega – koliko? Tisoč, pet tisoč, petsto tisoč, dva milijona?«
Največja sramota pa je bila, kako so se Gorenak in podporniki norčevali iz sramotnih 18 evrov na mesec žepnine, ki jo dobijo nastanjeni v azilnem domu – in je Gorenak zavajal poslušalce, da je Slovenija edina (spet desetkrat demagoško in lažnivo poudarjeno: »pazite, samo Slovenija!«), ki prosilcem za azil poleg stanovanja, hrane in obleke »daje tudi gotovino«! Huda in očitna laž – saj Gorenak sam kar naprej poudarja, da se je pozanimal in da on že ve, kaj govori. V Nemčiji in še marsikje so doslej tudi za stanovanje, hrano in obleko mnogi (ne vsi) prosilci za azil dobivali gotovino – odkar to postopno nadomeščajo z zagotavljanjem te osnovne oskrbe »v naravi«, pa ob tem izplačujejo tudi žepnino, samo precej večjo kot v Sloveniji. Nemško ustavno sodišče je o tem leta 2012 odločilo, da ustava zagotavlja temeljno pravico do človeka vrednega eksistenčnega minimuma in da ta pravica »obsega tako fizično eksistenco kot tudi zagotovitev možnosti gojenja medčloveških odnosov ter vsaj minimum udeležbe v družbenem, kulturnem in političnem življenju«. In je (ker zakon ni bil v skladu z ustavo) sodišče sámo takoj določilo prehodno ureditev – znesek 336 evrov: 206 evrov za »stvarne storitve« in 130 evrov »za osebne potrebe vsakodnevnega življenja«. Pri nas pa 18 evrov – in še te bi naša »krščanska« desnica ukinila – ob laganju, da »keša« azilanti nikjer sploh ne dobijo!
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
