»Lucky you!« pripiše Flisar v posvetilu Ortonu, takoj za podatkom letnice njegove smrti (1967), kot bi želel poudariti, da se je štiriintridesetletni dramatik tako izognil temu, kar (je) sledi(lo); srečen je lahko, saj, kot je razumeti Flisarja, ni več del tega (našega) sveta – v stadiju svojega konca. Igra ga obravnava v perspektivi ekološke katastrofe – prizore uvajajo posnetki radijskih poročil o raznih (najnovejših) podatkih in (uničujočih) dogajanjih na različnih koncih sveta – a tudi z vidika, ki ga ilustrira delovni naslov drame lika Ortona »Zakaj so propadle vse kurčeve vrednote«, na svoj način pa ga med drugim ponazarja ponavljajoče izklapljanje radia s sledečim komentarjem »bla bla bla«. Flisarjeve replike so intonirane ironično, celo skrajno sarkastično; avtorjev kritičen pogled na pereče problematike našega časa tako tudi ne poda najmanjše možnosti svetlega izhoda. V spopadu, ki ga žene korist in poganjajo besede, potegne kratko tisti, ki ga je lik Ortona posmehljivo oklical za Odrešenika; obdelovani vrt pa bo v rokah drug(ačn)ih pridelovalcev zdaj pridobil nov namen.
Komedijo je po Flisarjevem napotku »treba igrati smrtno resno«; na takšen način naj bi, kot lahko sklepamo, šele izstopil (jedki) humor. Uprizoritev pod režijskim vodstvom Janeza Burgerja pa daje vtis, da je humor kratkega daha: ne le občutek, da vzbujanju smeha precej hitro pojenja moč, zdi se, da v samem odrskem zastavku Komedije umanjka osnovna uprizoritvena izostrenost na ravni vsebine in načina njenega podajanja. Tako izpeljava dogajanja deluje premočrtno, posamezne značilnosti dramske strukture zabrisano, plasti identitetne sprejemljivosti in tako tudi (obvladovanja) negotovosti ter manipulativnih pristopov znotraj dramske situacije, tako rekoč iger v igri, pa se kažejo v premalo izraziti obliki.
Burger igro postavlja na enotno prizorišče; v scenografiji kolektiva Numen iz ozadja prehodne sobe vidnost simbolično vse bolj pridobiva in prostor zavzema velika napihnjena kačasta črna vreča. V takšnem prijemu se znajdejo Peter Musevski kot »Odrešenik« Majerhold, zajedljiv in hladen ob prihodu v novo okolje, pa vendar blaženega pogleda, ko se zazre v »idealen vrt« stanodajalke, v vlogi katere gre Vesni Jevnikar ob finančni še za kakšno drugo korist; pa Aljoša Ternovšek kot prepirljivi, dela otepajoči se in (materinske) skrbi/pozornosti potrebni Joe Orton ter Borut Veselko, ki manipulativno spretnost Konjeviča izrazi z ohranjeno mirnostjo nasmejanega obraza.