Rupar bo iz zapora sicer prišel, kot nam je sam potrdil, čez mesec dni. Kazen mu bodo zaradi lepega obnašanja tako očitno skrajšali za tri mesece. Čeprav je iz sodbe razvidno, da je sodišče Avstrijce v glavnem zavrnilo zaradi zastaranja, češ da so zahtevek za odškodnino vložili po triletnem obdobju od konca pogajanj, pa Rupar vseeno trdi, da je sodba lahko tudi temelj za revizijo njegovega kazenskega postopka.
Bistvo vsega je, da so se Rupar v vlogi župana Tržiča in Avstrijci dogovorili za začetek pogajanj za izvedbo javno-zasebnega partnerstva pri gradnji komunalnega omrežja. Do posla ni prišlo, pogajanja je prekinila občina, kot je dejal Rupar, ker nameni partnerjev niso bili resni. Med pogajanji je Aquaplus lobistu Juriju Pinterju nesporno plačal 40.000 evrov. Domnevno kot predujem za posel, denar naj bi Ruparju Pinter izročil pod mizo v Lipnici, ta pa ga ni nesel na občinsko blagajno, zaradi česar je zdaj v zaporu. Prav v tej sodbi pa je občina Tržič zatrjevala, da je, če že, zavezanec za plačilo teh 40.000 evrov, ki so jih zahtevali Avstrijci nazaj, Pinter in ne občina, ki denarja ni nikoli videla.
Prav na to se je zdaj obesil Rupar, ki še vedno trdi, da je denar vzel Pinter in ne on. »Šlo je za dva čeka. Eden je bil pravi, drugi je imel ponarejen datum. Na pravem je bil napisan datum, ko sem bil jaz v državnem zboru,« trdi Rupar, ki se nam je oglasil iz zapora in še enkrat zatrdil, da bo zahteval revizijo postopka. Zanimivo je pa še nekaj. Iz zapisane sodbe je razvidno, da je šlo pri Ruparju pravzaprav za podkupovanje. Pri korupciji pa sta načeloma kriva dva – tisti, ki daje, in tisti, ki sprejema. »Ne vem, zakaj sem bil obsojen zaradi zlorabe položaja. Če je šlo res za podkupovanje in če sem bil jaz res podkupljen, potem bi morali soditi tudi podkupovalcu. Če pa ni šlo za podkupovanje, pač pa res za predujem pri poslu, je pa vsaj nenavadno, da Avstrijci denarja niso nakazali neposredno občini. Zakaj prek posrednika, torej,« je opozoril Pavel Rupar.