Psihologinja in doktorska kandidatka zakonske in družinske terapije Sabina Jurič staršem svetuje, naj bodo pri vpisovanju otroka še posebno pozorni na to, ali gre za šolo, ki je izbrana na podlagi njegovih interesov, ali gre morda za vpliv sošolcev, ali bi otrok rad hodil na določeno šolo zaradi »imidža« šole, ali pa so zadaj le ambicije staršev. »Mladostniki so lahko v času stiske do staršev odklonilni, na videz ne želijo, da jim starši 'solijo pamet'. To pomeni, da si sicer želijo informacij od staršev, vendar si želijo drugačnega načina posredovanja teh informacij. Starši so zagotovo tisti, ki otroka najbolje poznajo in bodo že našli način, da mu pridejo blizu z besedo, informacijo, spodbudo...« je povedala Sabina Jurič. Za to, da bodo lahko starši otroku dali kredibilen nasvet, se morajo ustrezno informirati o posameznem šolskem programu. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč tako imenovani poklicni kažipot, ki ga v obliki mape vsako leto prejme celotna generacija osnovnošolcev, dostopen pa je tudi na spletnem mestu www.mojaizbira.si.

Vpis v gimnazije se umirja

Na portalu, namenjenem učencem, dijakom, staršem, odraslim in svetovalcem, lahko iščete informacije po izvajalcih izobraževanj, programih ali poklicih. Kot nam je povedal Miha Lovšin, višji svetovalec na Centru RS za poklicno izobraževanje, na spletnem mestu beležijo od 10.000 do 12.000 obiskov na mesec. »V zadnjem letu so bili na spletni strani www.mojaizbira.si največkrat iskani poklici frizer, vzgojitelj predšolskih otrok, biolog, avtoserviser, med programi pa: veterinarski tehnik, elektrikar, strojni tehnik, okoljevarstveni tehnik, kozmetični tehnik, medijski tehnik, policist in računalničar. Ob tem se je treba zavedati, da število klikov na posamezen program oziroma poklic ne odraža nujno dejanskega vpisa v določen izobraževalni program,« je povedal Lovšin, ob tem pa dodal, da z rezultati prizadevanj v projektu poklicni kažipot in na portalu www.mojaizibra.si ter z rezultati ostalih aktivnosti, povezanih z informiranjem in svetovanjem, še vedno niso popolnoma zadovoljni. »Glede na umirjanje naraščajočega trenda pri vpisu v gimnazije lahko rečemo, da je vpis v gimnazije dosegel zgornjo mejo in da je mogoče vzrok za to pripisati tudi našim aktivnostim.«

Ni testa, ki bi pokazal potencial otroka

Starši se lahko o nadaljnji otrokovi poti pogovorijo tudi s šolskim psihologom. »Šolski psihologi v prvi vrsti ponujamo različne informacije v zvezi s šolanjem, skupaj s starši pridobimo oceno učenčevih učnih navad ter sloga življenja. Spregovorimo o zahtevnosti posamezne šole in o sposobnostih učenca. Na učenčevo željo psiholog testira učenca s testom sposobnosti, sicer pa si pomaga tudi z rezultati učenčevega šolskega dela, ki so v določeni meri odraz njegovih sposobnosti,« je pojasnila Juričeva, v zvezi z že omenjenimi testi pa dodala, da je vedno prej potreben še temeljit pogovor z učencem, tudi s starši. Sicer je lahko test odraz trenutnega navdiha, navdušenja nad nekim poklicem, ki ga učenec niti ne pozna oziroma zanj nima ustreznih predispozicij (na primer navdušenje nad poklicem pilota pri učencih, ki imajo učne težave, so tudi gibalno ovirani...). »Noben test pa ne prikazuje izkoristka posameznikovih potencialov − tu gre za delovno komponento, ki je odvisna od učenca samega ter od spodbudnega okolja, ki ga ponuja v prvi vrsti družina. Torej, če povzamem: vedno je treba učenca bolje spoznati. Test poklicnih interesov je dodaten kamenček v mozaiku dejavnikov, ki pripomorejo pri učenčevi odločitvi.« Z njo se strinja tudi ravnateljica Ekonomske šole Ljubljana Eva Kardelj Cvetko. »Testi poklicnih interesov so gotovo vodilo, vendar morajo učenci in starši ob tem upoštevati tudi učenčeve sposobnosti in nadarjenosti, primanjkljaje iz OŠ, najbolj pa učne navade, ki so pogoj za uspešno delo. Testi poklicnih interesov ne dajejo nobenega podatka o posameznikovih zmožnostih in niso napovednik uspešnosti. Baterija testov (izbor različnih testov) nadarjenosti, ki se pogosto uporabljajo za dodatno usmerjanje, je kazalnik zmožnosti in možnosti izkoristka ob dejanskem interesu, ki se izkazuje tudi skozi voljo do sodelovanja, tako staršev kot dijakov, s šolo, z voljo do dela (učne navade) in primernim življenjskim slogom.« Psihologinja na Gimnaziji Celje-Center Alenka Tacol je povedala, da se največkrat uporabljajo testi poklicnih interesov. »To so pravzaprav vprašalniki, na katerih učenec odgovarja o sebi, zato tudi zanesljivost ni absolutna. Zelo pomembno je, kje otrok te vprašalnike rešuje oziroma kdo jih strokovno interpretira. Predvsem pa ti vprašalniki merijo le interese, ne pa tudi sposobnosti.« Ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Franc Rozman je v zvezi s testi dejal, da jih dijaki nimajo za najbolj zanesljive.

Na koncu naj odločijo otroci

V šolskem letu 2011/12 se bo na srednjih šolah za 25.084 mest potegovalo 18.014 učencev in učenk, kolikor bi naj jih predvidoma končalo šolanje. Lani je bilo največ omejitev vpisa v gimnazijah, najmanj pa v srednjem poklicnem izobraževanju, medtem ko v nižjem poklicnem izobraževanju omejitve ni bilo. Najbolj zaželeni programi srednjega strokovnega izobraževanja v šolskem letu 2010/11 so bili predšolska vzgoja, kozmetični tehnik, medijski tehnik, veterinarski tehnik, računalniški tehnik in tehnik oblikovanja.
Ravnateljica Ekonomske šole Ljubljana Eva Kardelj Cvetko, kamor se bo jeseni v prvi letnik Ekonomske gimnazije Ekonomske šole Ljubljana vpisalo od 90 do 96 novincev, enako število pa jih bo svoje mesto našlo v programu ekonomski tehnik, je povedala, da na informativne dneve večina učencev pride z enim od staršev. Najpogostejša vprašanja so, kateri so »ključni predmeti«, načini izvajanja pouka, možnosti statusov (dijaki), kako je z uspešnostjo in prehodnostjo iz letnika v letnik ter uspehi na maturi in poklicni maturi (starši). Oboje pa zanima, ali obstaja verjetnost omejitve vpisa.« Kardelj-Cvetkova meni, da morajo starši upoštevati otrokove želje, ki naj bodo podprte z argumenti z osebnostnega in interesnega področja njihovega otroka, nujno se je treba pogovoriti o morebitnih dvomih, preprekah ipd., na koncu pa naj odločijo otroci. Ravnatelj Gimnazije Kranj mag. Franc Rozman, kjer bodo letos jeseni sprejeli od 220 do 230 novopečenih dijakov (v petih letih se je vpis zmanjšal za približno deset oseb), je povedal, da starše, ki pogosto pridejo s svojo mladežjo, na informativnih dnevih zanimajo predvsem podatki (uspeh ipd.), dijake pa druga ponudba šole (ŠKL, pevski zbor, ekskurzije itd.). Po njegovem mnenju morajo biti starši pri vpisovanju svojega otroka v srednjo šolo še posebno pozorni na to, kaj si želi otrok. Po tem pa tudi na to, kaj ponuja šola v številkah. »Opisno smo namreč na informativnih dnevih vsi najboljši, najbolj človeški, najuspešnejši ipd.,« je sklenil.