Kot poroča Puharjeva, se Vodetova prepriča, da gre komunistom predvsem za "sovjetijo" in se umakne v napol zasebno dobrodelnost. Leta 1943 jo je aretirala italijanska policija in je bila nekaj tednov zaprta v Ljubljani, leta 1944 pa jo je aretirala še nemška policija in jo internirala v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrueck.
Po pripovedovanju Puharjeve se življenje Angele Vode v grobem lahko deli na dva dela: v njegovi prvi polovici je bila Vodetova nadpovprečno dejavna na politični, socialni in družbeni sferi, druga polovica pa je minila v popolni revščini in anonimnosti. Ko so namreč leta 1945 komunisti prišli na oblast, so v primeru Vodetove sklenili poravnati stare račune v obliki znanega Nagodetovega procesa. Angela Vode je bila obsojena na 20 let zapora, odslužila jih je šest. Puharjeva meni, da je knjiga Skriti spomin tudi prvo pričevanje o socialističnih ženskih zaporih na Slovenskem.Puharjeva je tipkopis Angele Vode uredila in dopolnila s približno 80 stranmi besedila. Pisanje Vodetove je Puharjeva vsebinsko ogradila s tremi podnaslovi: Aktivistka, Kaznjenka in Izobčenka, na začetek knjige pa je priobčila tudi Puškinovo pesem, katere prvi verz se glasi "Ne daj mi, da zblaznim, Gospod". Angela Vode si je pesem kot nekakšen zarotitveni obrazec ponavljala v najtežjih trenutkih svojega življenja. Med prebiranjem spominskih zapiskov je Puharjevo začudilo, da je Vodetova vanje vpletla zelo malo zasebnega življenja, ki se dotika otroštva in njenih staršev, pač pa je bila izrazito kritična do družbe in politike. Skriti spomin - Vodetova je zapiske ves čas skrivala - je po besedah Alenke Puhar druga resnica o socialističnih časih po "osvoboditvi", ki jo je avtorica vedno opremila z navednicami. Demistificirala je tudi floskulo o izjemno dobrem položaju ženske v komunizmu; ženska je imela volilno pravico, a volila je lahko le eno stranko, službo je imela le, če ni bila "ožigosana" in celo do pisalnega stroja so bili upravičeni le nekateri; Angela Vode dolgo časa ni bila med njimi.
Angela Vode, ženska, ki je med drugim obvladala šest tujih jezikov, se je leta 1958 končno uspela zaposliti kot tajnica na Obrtni šoli lesne in oblačilne stroke. Čez dve leti je odšla v pokoj ter se lotila pisanja in prevajanja. Leta 1982 je nastopila na 3. programu Radia Slovenija, v oddaji, ki jo je pripravila Rapa Šuklje. To je bil njen prvi javni nastop po več kot štirih desetletjih. Leta 1985 se je hudo bolna odločila za smrt s stradanjem, "za eleganten odhod s sveta, ki je pogost, a ne tako poznan" je sklenila Puharjeva.
